Zgodbica o Frideriku

Grofič Friderik je imel resnično dovolj spomladanskega čiščenja, saj je vendar že poletje! Zakaj le more biti njihov grad tako velik?! Kakorkoli se je že želel zabavati, sta ga pajčevina in prah slej ko prej našla. In sedaj še to! Ker se je izogibal svojih dolžnosti, bo moral za kazen počistiti najvišje ležečo sobico. Bo vsaj konec prašne more. Niti ne more biti tako zelo umazana, kajneda? Kdo pa je sploh hodil tja gor? Veselo požvižgavajoč se je začel vzpenjati, preskakoval je kar po dve stopnici naenkrat. Ko je končno prisopihal do sobe in jo odprl, ga je čakalo presenečenje, a žal neprijetno. Soba je bila do vrha polna zabojev, skrinj in pajčevin vseh možnih oblik. In da bo mera še bolj polna, se mu je zazdelo, da je velika podgana švignila v kot poleg njega. Ali pa sta bili mogoče dve? Na svojo največjo grozo pa je ugotovil, da je vedro in krpe pustil na dvorišču. Godrnjajoč si v brado je odšel po stopnicah navzdol in prav tako (ne)navdušen se je kmalu po isti poti vrnil nazaj. Ker mu ni preostalo drugega in ker je res želel, da se nočna mora s prahom konča, je začel čistiti in pregledovati prašen les, ki se je ponekod še komaj držal skupaj. Po treh dneh napornega dela je končno prišel do zadnjega, najvišjega zaboja.
Ko je odprl zaboj, je v njem našel majhno skrinjico, nič večjo od njegove dlani. Še sam ni vedel, zakaj, vendar je hotel vsebino pregledati nekje daleč stran od gradu. Hitro je osedlal konja in pojezdil do skritega kotička ob reki Savinji. Odprl je skrinjico in ostrmel! Iz skrinjice so mu naproti prišli nasmejani obrazi ljudi v najrazličnejših kostumih, pisani gostujoči pevci, zabavljači in najrazličnejša hrana, ki jo je prvič videl. Pogled na čudovite slike ga je čisto presunil. Seveda sta tudi njegova starša pripravljala zabave in plese, a nič se ni moglo meriti z veseljem in pisanostjo teh premikajočih se slik. Friderik se je odločil: napravil bo prav posebno VIP zabavo, na kateri ne bo manjkalo čudes iz vseh daljnih kotičkov sveta. Takoj ko bo vse pripravljeno, se bo odpravil na pot. Vedel je, da mora to storiti sam, saj je za načrt v svoji glavi vedel samo on.

Po dolgih pripravah se je Friderik končno odpravil na pot, spodaj pa si lahko preberete njegovo dopisovanje z našo Katarino.



Dragi Friderik!

Pišem ti na prvo postojanko, ki si mi jo omenil. Upam, da te pismo ne zgreši. Ko sem vsem povedala, kaj pripravljaš za oktober, so bili zelo presenečeni. Na mojo veliko srečo so vsi pripravljeni pomagati, in to ne samo služinčad, ampak tudi plemstvo. Res me skrbi, da si odšel na pot brez vitezov. Če te kdo prepozna, ti nihče ne bo mogel pomagati, pa tudi oropajo te tako lažje. Ah, no. Upam, da ti bo uspelo pravi čas priti nazaj. Nekam veliko si si zadal za moje pojme, je pa tudi res, da ne potuješ luksuzno. Jaz ne vem, če bi lahko odšla brez velikega šotora in postelje na tako dolgo pot. S pripravami smo že nekoliko začeli, vendar ne vem, če bom lahko ugodila vsem tvojim zahtevam. Določene stvari sploh ne obstajajo več! In ljudje, ki so bili izučeni določene obrti, so umrli, brez da bi znanje podali naprej. No, vsaj v našem kraju je tako. Saj veš, da nisem preveč navdušena nad potovanji, vendar bom mogoče šla do sosednjega kraja poiskat kakšne mojstre.

Z ljubeznijo,
Katarina



Draga Katarina!

Zelo me veseli, da so ti podaniki izkazali takšno podporo. Nikar ne skrbi zame, na poti sem našel pet nadobudnih mladeničev. V zameno za neizročitev sodstvu, so me pripravljeni spremljati na moji poti. Mislim, da jim bo trda roka prišla prav. Zaenkrat lepo sodelujemo. Ne poskušajo me okrasti in tako si prislužijo, kot temu pravijo oni, najboljšo hrano na svetu. Pa veš, da v potovalni prehrani nimam ravno najboljšega s sabo. Oni pa me razveseljujejo z njihovimi vragolijami in igranjem ter petjem. Mogoče mi jih uspe pepričati, da nastopijo na zabavi. Prve stvari sem že dobil, imam pa tudi jaz problem, da kaj več ne obstaja. Če bom kuharjem zadnji čas spreminjal jedilnike, me skrbi, da se bodo uprli. Prosil bi te, da greš vsaj v okoliške kraje. Kar vzemi s sabo luksuz, saj ga ne bo nihče pogrešal. ;)

Poljub,
Friderik



Dragi Friderik!

Zakaj nisi mladeničev izročil oblasti? Oh, joj, le kje se te glava drži?! Kaj pa, če samo čakajo, da jim zaupaš in te potem okradejo... Ali še huje, te počakajo na poti nazaj in ti vse poberejo? Če se to zgodi, se ti ne bo treba kuharjev bati, ampak mene! Danes bo že potrebna dodatna meditacija, da si misli uredim. Res bi raje videla, da pošljem viteze za tabo. Obiskala sem vse okoliške kraje, da sem našla vse potrebne mojstre. Razmišljala sem, da ne bi bilo slabo, ko bi poslala par hlapcev za vajence k mojstrom. Potem bi imeli vse lepo pri nas doma in mi nikamor ne bi bilo potrebno več potovati. En teden na poti me je izjemno izčrpal, da sploh ne govorim o stanju mojih las! Ampak sedaj, ko dela že potekajo in se moji lasje namakajo v številnih hranilnih oljih, sem prav zadovoljna. Se pa hočejo spletične, grofične in kar je še takih jeziti glede barv oblek. Verjetno jim bom zaradi ljubega miru popustila. Mogoče bi le bilo preveč monotono, če bi bile vse v istih barvah.

Z ljubeznijo,
Katarina



Draga Katarina!

O spremstvu sva imela burno debato še preden sem odšel. Prosim, ne preizkušaj spet mojega potrpljenja. Če sem rekel brez vitezov, potem jih nočem! Mladeniči pa so prav prijetni in mislim, da me ne bodo pretentali. Vsaj ta namera jim je zginila iz oči, ko sem jim povedal, da jih lahko vzamem s sabo na grad, če bodo pridni in me bodo pospremili nazaj. Glede na to, kako so jim všeč hrana, moj govor in manire, mislim, da sem varen. Zelo so koristni pri trgovanju. Spoznajo se na cene, govor in barantanje. Meni sploh ne pustijo govoriti. Čeprav sem se preoblekel v potujočega trgovca, pravijo, da ko odprem usta, mi ne verjame nihče več. In zato sem za prvi nakup porabil ogromno denarja, medtem ko zdaj plačujem skoraj z drobižem. Naučili so me celo zakuriti ogenj in zadnjič smo si spekli zajca! Haha. Res maščoba ni od njega kapljala, tako kot to naredijo naši kuharji, in tudi zelišč ni bilo malo morje gor, vendar je bil še vseeno presenetljivo okusen. Ko bi le vedela, kaj vse se da nabrati v gozdu in na travniku. Nekatere stvari bomo lahko sami nabrali in nam jih niti ne bo treba plačati! Najprej pa seveda moramo priti tako daleč. Na takšna potovanja bi se moral večkrat odpraviti. Tebi seveda ni potrebno iti zraven. Takrat lahko uživaš doma in gostiš svoje prijateljice, da ti ne bo preveč dolgčas.

Poljub,
Friderik



Pozdravljeni dragi prijatelji!

Pa mi je le uspelo pravi čas priti nazaj. Katarina je bila zelo zaskrbljena in je zadnje tri dni komaj kaj spala. Sedaj sem ji dal en dan prosto, pa me sploh noče poslušati in je še kar pridna kot mravljica. Mislim, da bo po zabavi spala najmanj en teden. =) Ni me ubogala in mi je viteze poslala nasproti. Še sreča ker sem na koncu imel toliko stvari, da nisem vedel, kako jih naj prinesem nazaj. Tako pa je vsak vitez dobil kakšno culo in nam ničesar ni bilo potrebno pustiti. Z nabiranjem zelišč nismo zgubljali časa, saj bi za takšno količino ljudi lahko porabili najmanj en mesec. Mladeniči so mi povedali, da moraš od vsakega rastišča vzeti samo malo, ne pa ga popolnoma izropati. Kljub temu sem nazaj prišel z zajetnim kupčkom denarja. Seveda so mladeniči prišli z mano na grad in bodo ostali celo po zabavi. Dela jim ne bo manjkalo prav tako pa jih bom izobrazil tako kot vse moje ljudi. Vsaj pisati in brati bodo znali. Priprave so v polnem teku in komaj čakam, da se vidimo že čez tri dni!

Z najlepšimi pozdravi grof Friderik
Comments